Ob reki Pišnici se mimo jezera v Jasni po glavni cesti, ki vodi preko prelaza Vršič na primorsko stran, odpravimo v osrčje gora, ki zapirajo še eno južno segajočo dolino, ki jih je v Gornjesavski dolini kar nekaj.

Vso pot od Kranjske Gore naprej imamo pred seboj prekrasno kuliso strmih sten Julijcev v osrčje ali bolje, ob vznožje katerih se podajamo.

Kmalu za jezerom in pred mostom čez Pišnico zavijemo levo na makadamsko cesto, ki se ves čas vije ob rečici. Beli prodnati kamni se bleščijo v soncu in nas vabijo, da se osvežimo v bistro hladni vodi. Cesto nekajkrat zasuje plast grušča, ki so ga prinesli hudourniki iz gora. Po prijetnem in lagodnem kolesarjenju se dolina odpre in od tu, pa do koče v Krnici nas čaka zaključni vzpon. Pri planinski koči se naš izlet konča, saj od tu naprej vodijo samo planinske poti na vrhove, ki obdajajo to prelepo dolino. Glavo je potrebno kar nagniti nazaj, da zajamemo pogled na vrhove Prisanka, Razorja in Škrlatice, kot najvišje med njimi.

Nazaj pa, seveda, kot smo prišli.