Nakup nepremičnine ali varčevalni račun
V času, ko so banke znižale obrestne mere skoraj na ničlo, sem se znašel pred pomembno finančno odločitvijo. Moji prihranki so ležali na varčevalnem računu in se kljub dolgotrajnemu odrekanju niso nikamor pomikali. Inflacija je vztrajno grizla njihovo vrednost, dobiček pa je bil ničeln.
Vedel sem, da moram ukrepati, zato sem začel raziskovati alternativne naložbe. Najprej so me pritegnile delnice in skladi, a hitro sem ugotovil, da mi stalno spremljanje trgov ni pisano na kožo. Potem pa sem ob jutranji kavi prebral članek, kako so nepremičnine dosegle skoraj 30 odstotno povprečno zvišanje cen v urbanih središčih, ugodna zakonodaja za oddajanje v najem in vse večje povpraševanje po stanovanjih.
Začel sem hoditi na oglede. Sprva previdno, kot popoln začetnik, a z vsako predstavitvijo in pogovorom z nepremičninskim agentom sem pridobival znanje in samozavest. Končno sem našel majhno, svetlo stanovanje v središču mesta, ki je potrebovalo le nekaj osvežitev. Cena je bila sprejemljiva, lokacija odlična in občutek je bil pravi. Po nakupu nepremičnine in njeni prenovi sem stanovanje oddal. Povpraševanje je bilo neverjetno, v enem tednu sem več kot 20 interesentov. Najemnik je vseljen, najemnina redno prihaja na moj račun, vrednost nepremičnine pa je od nakupa do danes že poskočila za deset procentov. Nenadoma sem postal investitor in to v svetu, kjer so pravila precej bolj oprijemljiva kot na borzi. Zakonodaja mi omogoča enostavno urejanje oddaje, davki so jasni in transparenti. Ugotovil sem, da poleg varne naložbe pridobim tudi stabilen pasiven dohodek in kar je najlepše, občutek, da moje premoženje ne stagnira, temveč raste.
Danes razmišljam o nakupu še druge nepremičnine. Morda manjši vikend za turiste ali stanovanje v studenskem mestu. Jasno mi je postalo nekaj, v svetu negotovosti so nepremičnine znova dokazale, da trdna tla pod nogami niso le pregovor, včasih so tudi zelo dobra naložba. Pravzaprav ne zelo dobra, bi rekel, da kar odlična naložba.
