Snegobran je pomemben del strešne kritine

Nekaj časa nazaj, smo se doma lotili dela, katero pa smo prelagali kar nekaj časa, saj se nam ga ni dalo lotiti. To delo pa je bilo, prenova naše strešne kritine. To pa je bilo potrebno opraviti, ker je bila naša strešna kritina že zelo stara, ter so jo tudi razne vremenske razmere že kar dodelale, tako da je bilo že malo nevarno, da bi odlašali še dlje.

Tako pa smo si najprej ogledali ogrodje strehe, kjer pa je bilo na našo srečo še čisto dobro, tako da je bilo potrebno res zamenjati zgolj kritino. No tako pa smo kupili vse potrebne strešnike, kjer pa smo se spomnili tudi na snegobran, saj smo želeli tudi te raje zamenjati.

Snegobran je pomemben del strešne kritine

Tako pa smo se lotili postavljati strešnike, kjer pa je bilo pomembno, da se je na vsake toliko strešnikov, postavil še snegobran. Ti pa so na koncu služili temu, da so zadrževali sneg na strehi, dokler se ta ni stopil. To pa je zelo pomembno, saj sneg skozi čas zamrzne, kar pa pomeni, da bi lahko ta nato zdrsel s strehe, če ga ne bi zaustavil kakšen snegobran. Tako pa bi se lahko še kdo zelo hudo poškodoval, če bi mu ta zaledenel sneg padel na glavo, če bi ravno stal na pravem mestu.

No z delom pa smo zaključili v enem dnevu, tako da smo bili zelo veseli, da smo lahko bili tako hitro konec. Prav tako pa smo z tem, da smo delo opravili čisto sami, prihranili kar nekaj denarja, saj so bili edini strošek nato snegobrani in pa strešniki, kjer nismo rabili plačevati še delavcem, oziroma dela. Ker pa smo imeli s tem že kar nekaj izkušenj, pa smo vedeli, da bomo lahko to opravilo opravili kar sami, brez težav, kar pa se je izkazalo, da je bilo res.

Zgodnja sobotna ura za popoln tek na smučeh v pravljični idili

Ko sva se s prijateljico končno pripeljali do najine najljubše lokacije, kjer je proga za tek na smučeh, sva si najprej privoščili topel čaj. Oziroma jaz sem si privoščila najprej kavo, ker sem na soboto vstala ob petih zjutraj, da sva lahko pravočasno prispeli do sem. Zakaj tako zgodaj? Da imava lahko progo čisto zase kakšne dve uri. 

Res je vrhunski priti sem na tek na smučeh, ko sonce komaj vstaja in ko ni nikogar daleč naokoli. Ura je pol sedmih zjutraj. Jaz sem sicer še na pol v spalnem stanju. Zajtrk imam s seboj. Liter kave tudi, čaja imam pa tudi toliko, da mi ga verjetno ne bo zmanjkalo, tudi če sem cel dan tukaj. Še hrane imam verjetno preveč s seboj. Zaželela sem si namreč dan brez omejitve, da grem lahko na tek na smučeh, ter se ne obremenjujem s tem, kdaj moram domov. Predvsem, pa da imam dovolj vsega s seboj, ker nazadnje sem bila tako lačna, da sem zaradi tega, da sem odšla na bližnjo pico, komaj zdržala dlje kot do dvanajstih. Danes ne bo tako, ker ima vse s seboj.

Ko sva se opremili in začeli tek na smučeh, po prazni progi, je bilo že svetlo, ampak sonce še ni dobro vzšlo. Ko sva bili že globoko v naravi, pa so se pokazali prvi žarki sonca. Kazalo je, da bo danes jasno vreme brez oblačka. Kar bo res vrhunsko. Lahko bom naredila veliko zelo lepih fotografij, ker bom imela popolno svetlobo. Pa seveda bom lahko maksimalno uživala v razgledu na zasneženo naravo, kar je pa vsekakor nekaj najlepšega, kar lahko človek doživi. Še morje se včasih skrije pred takšnimi razgledi.

Pot je zelo kmalu zašla med drevesa v gozd. Bilo je že dovolj svetlo, da ni bilo tam pretemno in pravljična idila je bila še lepša. Ko pridem v takšen razgled, se najbolj zavedam, zakaj mi je tek na smučeh, tako zelo všeč.