Redno postenje je pametna odločitev

Vsakič znova ugotovim, kako je postenje čudovita odločitev. Nikoli nisem najbolj navdušena, ko vem, da je skrajni čas, da postenje naredim in običajno mi ravno takrat najbolj dišijo nezdrave jedi. Ko je pa to za mano, se pa počutim sveža, bolj spočita, lahkotna in še kaj bi lahko naštevala. Predvsem pa mi bolj diši zdrava hrana namesto kakšna nezdrava. Ta del mi je vedno zelo všeč. Ko se ponovno razvadim na sladkarije in hitro prehrano je kar izziv, da se vrnem nazaj na popolnoma zdravo hrano. 

Redno postenje je pametna odločitev

Danes je že dober teden, ko nisem niti pomislila na čokolado. Celo imela sem eno tablico v torbici, ki sem jo kupila med tem, ko sem imela postenje in sem popolnoma pozabila nanjo. Če je ne bi po naključju našla, ne vem, kdaj točno bi se spomnila nanjo. Še ko sem jo našla, sem jo pospravila v omaro, ker mi ni do tega, da jo načnem. Če bi jo našla pred postenjem, je že zdavnaj ne bi bilo več, ker takšna tablica čokolade ne zdrži dlje kakor pet minut. Vsaj ne, takrat ko sem ponovno navajena na sladkarije in na vse možno. 

Z lahkoto sem se ponovno navadila na to, da bom nekaj časa samo na sadju, ko bom začutila, da potrebujem nekaj sladkega. Toliko imam receptov za to, da sploh ne bo problem. Ven sicer, da bo čez dva meseca postenje ponovno na vrsto, ker bom do takrat zopet zašla v nezdrave vode, ampak to je popolnoma normalno. Večji problem bi bil, če bi neprestano jedel le nezdravo hran in ne bi bilo postenje redno na vrsti. Kaj bi se takrat zgodilo, res ne vem. Zagotovo se ne bi počutila najbolje. Ker me pa resno postenje rešuje in ker sem še v osnovi ljubitelj zdrave prehrane, pa to niti ni tako velik problem.

Končno je post moja prijetna navada

Kmalu bo spet čas, da naredim post, ker bo en mesec kmalu mimo od zadnjega. Tokrat ne bo post trajal le 24 ur, ampak kar 3 dni. Ne vem sicer, ali mi bo to uspelo, ampak čisto možno je, da mi bo. Možno je, pa tudi, da bom po enem dnevu videla, da to ni možno in bom prekinila post, ker mi bo telo povedalo, da ni še pripravljeno. V vsakem primeru je moje počutje na prvem mestu in nikakor ne želim delati ničesar na silo. Če bo šlo skozi v redu, če ne, bom pa ponovila 24-urni post, ki ga ponavljam že zadnje leto vsak mesec. 

Končno je post moja prijetna navada

V vsakem primeru pa komaj čakam, da bom imela vsaj 24-urni post, ker vem, da sem bom tako zelo dobro počutila spet, kot po vsakem postu. To mi da vedno toliko energije, da sem še cel teden po tem polna energije, potem se pa počasi normalizira in tako je potem to moj krog, ki ga delam. Me pa res zanima, kakšen bi bil občutek, če bi imela precej daljši post, kakor le 24 ur. 

Predvsem me zanima, ali bi imela še več energije ali bi samo trajalo dlje časa, Sedaj sem že toliko navajena na to, da imam 24-urni post, da mi je to nekaj popolnoma normalnega, kar seveda na začetku ni bilo. Sedaj se lahko še osredotočam na to, kako se počutim in kakšne izboljšave čuti moje telo. Na začetku sem se bolj osredotočala na to ali mi bo to uspelo in kako se zadržati, da ne posežem po kakšnem sladoledu. Na žalost me je vedno ravno večkrat zamikalo, da bi jedla vse, kar niti najmanj ni zdravo, in še ravno takrat je nekdo imel nekaj od tega v hladilniku, jaz sem morala imeti pa jekleno voljo, da ne popustim. Tako, da je bil na začetku post, bolj mentalni trening, kakor pa telesna izboljšava.