hribi

Rada sem hodila v hribe in na reko Sočo. Najprej sva hodile s hčerko, sedaj pa je ona v tujini in se na Soča rafting vračam s svojo prijateljico. Letos sva si zamislila cel program, katere hribe bova obiskali. Če bova imeli tak tempo, bova morali kar pridno hoditi.

Ni lepšega občutka, kot prideš na vrh gore in zavriskaš ali pa veslaš na Soča rafting z ekipo. Na vrhovih gora ti pogosto delajo družbo kavke. Ponavadi sem šla v hribe izven sezone, ko ni bilo veliko ljudi v gorah. Tako sem se na vrhu gore usedla in okoli mene so letale kavke. Pogosto sem jim prinesla kak posladek za ptice. Uživala sem v tišini in v zvokih teh prelepih ptic. V dolini pa je bilo veliko aktivnosti na vodi. Na Soča rafting sem prvič šla pred dvajsetimi leti. Nisem si mislila, da me bo to tako prevzelo. Bil je neverjeten občutek drveti po brzicah, se zabavati v družbi, občutiti adrenalin in prelepo naravo. Reka Soča slovi po svoji lepoti, po lepi modro zeleni barvi. Reko lahko doživiš od zunaj, ko sediš ob njej in uživaš. Lahko pa se podaš na njene brzice in doživiš še njeno moč. S prijateljico sva najele avtodom in kampirale v bližnjem kampu. Postavili sva se mizico, visečo mrežo, stole in uživale vsako jutro ob sveže kuhani kavi.

Komaj sva čakali, da greva z ekipo na Soča rafting, kjer mo se dogovorili za odhod. Najprej smo se s kombijem odpeljali na izhodišče. Tokrat je bila Soča rafting precej adrenalinska, tako da nas je vodnik opozoril, da ga res moramo upoštevat, kar nam bo rekel. Jaz sem imela malo težave z levo in desno, ko je bil ukaz: veslaj levo ali veslaj desno. Na začetku sem se parkrat celo zmotila, na kar me je opozoril. Po mirnem začetku smo prišli na brzice. Ekipa je soglasno veslala in lepo smo jih zvozili.