kolo

Vedno sem rada hodila v hribe, vendar me je sedaj preprečila bolečina v kolenu. Ta je bila tako neznosna ob poti navzdol, da nikakor nisem mogla več hodit. Najprej sem si kupila gorske palice, potem kolenčnike, protibolečinske obliže. Redno sem telovadila za koleno in hodila na fizioterapije. Vendar nič ni pomagalo. Tako sem se trenutno sprijaznila s situacijo, da enostavno ne morem več hoditi v hribe. Zaradi tega sem si kupila električno kolo. Nikoli se nisem rada vozila s kolesom, zato je bilo to zame nekaj novega. Ko sem ga kupila, je bil mesec januar. Zunaj je bilo zelo mrzlo. Vendar me to ni oviralo, da sem se spravila na kolo. Prvič sem šča dvajset kilometrov daleč v prekrasno dolino. Uživala sem na kolesu. Dajal mi je občutek svobode.

Sedaj veliko potujem z njim. Ker si še nisem kupila nosilca za kolo, ki bi ga namontirala na avto, sem se večina vozila okoli mojega doma v rangu petdeset kilometrov. Obiskala sem vse bližnje znamenitosti, od cerkva, gradov in naravnih lepot. Naslednji teden pa se podajam v moje najljubše gore. Pregledala sem si kolesarske poti, kjer lahko pridem čim višje. Naložila sem kolo v avto in se odpeljala ob vznožje gora. V nahrbtnik sem dala pijačo on hrano. Potem pa sem se povzpela tisočosemsto visoko na planšarsko kočo. Tu sem spoznala krasne ljudi, ki planinarijo. Skupaj smo obujali spomine, na vse osvojene vrhove. Pogovarjali smo se tudi o nevarnostih, ki ti lahko prežijo v gorah. Vsekakor je potrebno spremljat vreme, ki se lahko včasih zelo hitro spremeni. Ko je v gorah nevihta, je velika možnost, da te zadane strela. Kar nekaj pohodnikov je umrlo na svoji poti. Danes je bil vmes dež, vendar nevihte ni bilo.

Uživala sem v prelepi naravi, okoli so se pasle krave in ovce. Ko sem se spustila v dolino, sem s hitrostjo vozila na gozdi poti in uživala v občutku svobode.